рукоположи́ть рукоположить

verboperfectivo

Significados

  1. ordenar sacerdotalmente
  2. ordenar, consagrar

Conjugación

Futuro
ярукоположу́
тырукоположи́шь
он / она / онорукоположи́т
мырукоположи́м
вырукоположи́те
онирукоположа́т
Pasado
Masculinoрукоположи́л
Femeninoрукоположи́ла
Neutroрукоположи́ло
Pluralрукоположи́ли
Imperativo
Singularрукоположи́
Pluralрукоположи́те

Participios

presentepasado
Activo—рукоположи́вший
Pasivo—рукоположённый
presentepasado
Gerundios—рукоположи́в, рукоположивши